Sergej Verč
Življenjepis
Sergej Verč, slovenski zamejski režiser, gledališki pedagog in književnik (*27. marec 1948, Trst †23. april 2015, Gabrovica pri Komnu).
Po končanem učiteljišču je delal kot učitelj slovenskega in italijanskega jezika, nato kot novinar. Ob tem se je ukvarjal z ljubiteljsko gledališko dejavnostjo. Leta 1982 je diplomiral na ljubljanski AGRFT, smer gledališka in radijska režija, bil nekaj časa zaposlen pri Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, nato pa se zaposlil na deželnem sedežu RAI v Trstu. Do leta 2006 je bil urednik dramskih sporedov na Radiu Trst A. Zadnja leta živi med Gabrovico pri Komnu in Marino Julio v italijanskem Tržiču (Monfalcone).
Pisal je drame, žanrsko prozo, satirične igre, skeče za radio in romane. Režiral je v poklicnih in ljubiteljskih gledališčih v Trstu, Ljubljani, Kranju, na Vrhniki, v Gabrovici pri Komnu, Sežani in Dubrovniku ter na Radiu Trst A in Radiu Slovenija. Sodeloval je pri številnih radijskih in televizijskih satiričnih oddajah, predvsem v povezavi s kolegom Borisom Kobalom.
Režije
2010 - 2019
- 2012; Hans Christian Andersen KAKOR NAPRAVI STARI, JE ZMEROM PRAV, Slovensko stalno gledališče Trst
- 2012; Sergej Sergejevič Prokofjev PETER IN VOLK, Slovensko stalno gledališče Trst
2000 - 2009
- 2005; Andrej Jelačin NEPOZABNI PIKNIK S TVOJO ŽENO, Zunajinstitucionalni projekti
- 2004; Murray Schisgal LUBEZN , Slovensko stalno gledališče Trst
- 2004; Adrijan Rustja, Sergej Verč KUHINJA, Zunajinstitucionalni projekti
- 2004; Marij Čuk RAZPOKA V KROGU, Slovensko stalno gledališče Trst
- 2001; Marek Rebacz DVA ARA SKRBI, Šentjakobsko gledališče
1990 - 1999
- 1999; Carlo Goldoni NERGAČ, Šentjakobsko gledališče
- 1995; Sergej Sergejevič Prokofjev PETER IN VOLK, Slovensko stalno gledališče Trst
- 1992; Sergej Verč, Boris Kobal IME MU BO JUST, Slovensko stalno gledališče Trst
- 1991; Achille Campanile VOJNA, Slovensko stalno gledališče Trst
- 1991; Achille Campanile KOSILO V NARAVI, Slovensko stalno gledališče Trst
- 1991; Dario Fo ŠE TAT NE MORE POŠTENO KRASTI, Slovensko stalno gledališče Trst
1980 - 1989
- 1986; Ben Minoli VILINČEK Z LUNE, Slovensko stalno gledališče Trst
- 1985; Luigi Pirandello ČLOVEK S CVETOM V USTIH, Slovensko stalno gledališče Trst
- 1985; Luigi Pirandello CECÈ, Slovensko stalno gledališče Trst
- 1981; Ace Mermolja PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI, Slovensko stalno gledališče Trst
- 1981; Zora Tavčar AJ, KAJ RIBIČ JE UJEL?, Slovensko stalno gledališče Trst
- 1980; Niko Grafenauer, Jože Rode ZA DEVETIMI VRATI, Lutkovno gledališče Ljubljana
- 1980; Gregor Strniša ŽABE ali PRILIKA O UBOGEM LAZARJU, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo
1970 - 1979
- 1979; Tone Pavček ČENČARIJA, Slovensko mladinsko gledališče
- 1979; Giuseppe Berto NEZNANI BENEČAN, Slovensko stalno gledališče Trst
Dramska besedila
- Evangelij po Judi (1988, objavljena 1987, v italijanski gledališki reviji Sipario 1990, kot radijska igra 1991)
- Ime mu bo Just (1992, z Borisom Kobalom)
- Ko luna škili z desnim očesom in jaše Veliki voz (1972)
- S kakšno pravico ti rečem dober dan? (1981, z Markom Kravosom)
- Samo malo jih zaide v te kraje (1987)
- Kuhinja
- Dlaka v jajcu
- Samomor kitov (1995)
- Pappenstory
- Kocke v kocki (1967)
- Skodelica kave: 600 lir (1968)
- Plesna šola (1990)
Dramska besedila v tujih jezikih
- Evangelij po Judi (angleščina)
Osnutki dramskih besedil
Vloge v gledališču
- 1992 Župnikov glas; Sergej Verč/Boris Kobal Ime mu bo Just, r. Sergej Verč, SSG Trst
Nagrade
- 2005 prva nagrada za še neobjavljeno črtico Balada o muhi na 9. mednarodnem natečaju »Trst – obmejne pisave« kulturnega združenja Altamarea
- 1999 bronasta plaketa Sklada Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti
- 1995 nagrada Prešernovega sklada za režijo Božanske komedije
- 1988 Grumova nagrada za najboljše novo izvirno besedilo Evangelij po Judi, na Tednu slovenske drame Kranj
- 1987 zlata Linhartova značka za režijo Samo malo jih zaide v te kraje
- 1986 tretja nagrada na 22. festivalu neprofesionalnega filma Slovenije v Zagorju za dokumentarec Tržaška melanholija
- 1980 študentska Prešernova nagrada za diplomsko režijo Strniševih Žab
- 1980 prva nagrada na festivalu enodejank v Arezzu za režijo Strniševih Žab
- 1976 Linhartova plaketa, priznanje za večletno plodno in prizadevno delovanje na področju gledališkega amaterizma
Viri in literatura
- Wikipedija